Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. september 2022 ― Umetniki: Uroš Abram, Tilyen Mucik, Janez Pukšič, Blaž Rojs, Tanja Lazetić, Andrej Lamut, Vanja Bućan in Boris Gaberščik. Ko na motiv telesa pomislimo skozi prizmo umetnostne zgodovine, se nam v misli prikradejo neštete podobe. Od srednjeveških svetniških portretov, renesančnih figur golih grških boginj ali oglaševalskih kampanj dvajsetega stoletja – na telo smo v zgodovini projicirali neskončno pomenov. Toda kakšne pomene umetniška upodobitev telesa nosi danes? Je še vedno razumljena le v kontekstu ženske golote, kot je predpostavil John Berger v Načinih gledanja? Ali smo zaradi poplave podob telesa do njega postali indiferentni, kot zapiše Susan Sontag v svoji knjigi O fotografiji? Se fotografija vrača k obravnavanju telesa le zaradi njegove forme, podobno, kot so fotografi Bauhausa za subjekte nekoč uporabljali naključne hišne pripomočke? Vsekakor bi lahko zagovarjali katerokoli od zgornjih trditev. Ko pod drobnogled vzamemo slovenske umetnike/-ce, ki se danes ukvarjajo s telesom, se zdi, da telo zanje ni več zanimivo samo zaradi njegovega (pogosto) kontroverznega pomena. Moško in žensko telo v razstavljenih fotografijah nastopa kot orodje za formalno raziskovanje medija in postane vstop v širšo eksperimentacijo s fotografskim medijem. Čeprav veliko število razstavljenih del prikazuje golo telo, motiv, pogosto povezan z objektiviziranjem ženskega telesa, se dela z erotičnim ukvarjajo na način, ki nima nič s pornografskim ali obscenim. Če upoštevamo vplivni esej Audre Lorde Uses of the Erotic: The Erotic as Power, lahko v razstavljenih delih iščemo erotiko, ki uteleša ustvarjalno moč in harmonijo. When we consider the human body in terms of art history, hundreds of images appear in our minds. Whether it be medieval portrayals of saints, renaissance nudes of Greek goddesses or post 20th century advertising campaigns, the body has historically had an enormous number of meanings projected onto it. It is important to ask ourselves what kind of meanin

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. september 2022 ― Umetniki: Beti Bricelj, Avgust Černigoj, Matjaž Hmeljak, Danilo Jejčič, Janez Lenassi, Sandi Renko, Katja Sorta, Eduard Stepančič, Franc Vecchiet, Sebastijan Vojvoda in Edvard Zajec. Kurator: Denis Volk Geometrijsko strukturirana dela se pojavljajo v vseh obdobjih umetnosti. Dolgo časa so bila ta dela stvaritev rokodelcev, saj umetnikov niso poznali, a jih v sedanjem času prepoznamo kot umetniška dela – od najzgodnejših dob do sedanjega časa, ne glede na geografsko območje ali celo religijo. Še najbolj so se ohranila geometrijsko strukturirana dela, ki so del arhitekture – denimo mozaiki, kozmatska tla – zlasti zgradb, namenjenih javnosti (kot so svetišča), pa tudi zasebni uporabi (kot so okrasje domov premožnih in raznih predmetov). Prehod med rokodelstvom in umetnostjo z uporabo geometrije je še vedno zabrisan. V sodobni umetnosti pa je za umetniško ustvarjanje z uporabo geometrije v širšem smislu značilno, da dela nastajajo racionalno, premišljeno in načrtovano, skoraj preračunano in programirano. Umetnik povsem nadzoruje nastajanje dela in tudi svoja čustva, ki so v tem ustvarjanju izključena. Večkrat dobimo občutek, da bi tovrstna dela lahko prevedli ali pretvorili v matematične enačbe in funkcije, v zadnjih desetletjih tudi v računalniške programe, ter jih z njimi opisali. Tudi tak zapis je razumski in ne čustven. Nekateri umetniki pri svojem načrtovanju uporabljajo sredstva ter orodja iz geometrije in matematike. Taki so denimo koordinatni sistem, ki služi za ogrodje ali mrežo, po kateri umetnik ustvarja in umešča dele podobe v ravnine ali prostor, ter razne matematične funkcije, ki z določanjem spremenljivk v koordinatnem sistemu tvorijo točke, črte, krivulje in površine, ki imajo svoje lastnosti: velikost, obliko in pozicijo v prostoru. Ti geometrijski elementi so v umetniškem ustvarjanju likovni elementi, ki jih umetnik uporabi za upodabljanje. So sestavni deli oblik, likov, prostorskih teles, ki so – glede na projekcijo –, umeščeni v ravnino ali prostor i